English
Ogrevanje in hlajenje našega doma, ogrevanje sanitarne vode, svetila in električne naprave. Poraba energije v naših domovih vidno prispeva h kopičenju toplogrednih plinov. Energetsko sanirajmo svoje domove, nadzorujmo porabo sanitarne vode in uporabo električnih naprav.
Gospodinjstva v EU so za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, uporabo električnih naprav, razsvetljave in za kuhanje v letu 2017 porabila 27,2 % vse porabljene energije znotraj EU. (1) Z vidika glavnih virov toplogrednih plinov v gospodinjstvih je energetska poraba domovanja za mobilnostjo in prehrano z 21 % na tretjem mestu. Na energetsko porabo lahko gospodinjstva in posamezniki vplivajo s spremembo nekaterih navad, izbiro učinkovitejših električnih naprav ter na osnovi planirane in celovite energetske sanacije stanovanj in družinskih hiš.
Glavni viri izpustov toplogrednih plinov v gospodinjstvih v EU na področju porabe energije stanovanj in družinskih hiš so (slika 1): ogrevanje prostorov (64 %), ogrevanje sanitarne vode (14,8 %), uporaba električnih naprav in razsvetljave (14,4 %) ter kuhanje (5,4 %).
Koliko energije porabi naš dom
Ogrevanje prostorov je torej področje, na katerem lahko gospodinjstva najbolj znižajo svoj ogljični odtis. Po izračunih Evropske okoljske agencije je v letu 2016 povprečna poraba energije za ogrevanje znašala 0,56 t (672 l) olja na prebivalca letno. (2, 3) Z enako količino goriva bi lahko z varčnim avtomobilom (5 l/100km) prevozili 13.000 km. Na energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko delno vplivamo s spremembo svojih navad. Z vsako stopinjo nižjo temperaturo v bivalnih prostorih lahko zmanjšamo porabo energije za približno 5–6 %. Glede na to, da je optimalna temperatura bivalnih prostorov nekje med 20 in 22° C, imajo gospodinjstva pogosto še nekaj rezerve pri optimizaciji izpustov, povezanih z ogrevanjem. Za večje zmanjšanje toplogrednih izpustov na področju ogrevanja pa je, podobno kot pri mobilnosti, potrebno bolj dolgoročno planiranje in izvedba energetske sanacije stavb.
Največ na tem področju prinese dobra izolacija stanovanj in uporaba energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov. Učinkovitost svojega domovanja lahko preverimo na osnovi letne porabe energije ali z energetsko izkaznico (slika 2). (4)
 |
| Slika 1: Prikaz porabe energije po področjih za stanovanja in enodružinske hiše. |
Na osnovi energetske izkaznice si lahko gospodinjstva izračunajo približno porabo energije za ogrevanje stanovanja in se uvrstijo v enega izmed razredov. Povprečna poraba stavb v Avstriji in Nemčiji, ki sta primerljivi s Slovenijo, je 150 in 170 kWh/m2. Povprečne stavbe v omenjenih državah se uvrščajo v F razred. Za ogrevanje 100 m2 stanovanja bi tako letno porabili približno toliko energije, kot jo lahko pridobimo iz 1,5 tone kurilnega olja.
Z boljšo izolacijo, uporabo novih tehnologij, prezračevalnih sistemov in varčnih toplotnih črpalk lahko energetsko učinkovitost stavb močno izboljšamo. Hiše ali stanovanja, ki dosegajo razred A ali tako imenovani pasivni standard, porabijo samo 15 kWh/m2 na leto, torej kar 10-krat manj kot povprečna hiša v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Za ogrevanje 100 m2 velikega pasivnega stanovanja tako porabimo samo 150 litrov kurilnega olja. Če bi vse stavbe v EU dosegale pasivni standard, bi trenutno porabo energije zmanjšali za 1000 % in s tem skoraj izničili izpuste toplogrednih plinov, ki so posledica ogrevanja stavb.
Pri gradnji nove hiše ali stanovanja ali sanacije starih stanovanj in hiš je potrebno upoštevati tudi izpuste toplogrednih plinov zaradi gradnje. V skladu s študijo, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, se za vsak m2 klasične angleške hiše v ozračje izpusti 0,66 ton toplogrednih plinov. (5) Z izgradnjo srednje velike družinske hiše s 150 m2 bi torej proizvedli 100 t izpustov. Gradnja lesene ali montažne hiše proizvede nižje izpuste. Ker je glavni gradbeni material les, smo z njegovo uporabo, s predpostavko, da na posekanih površinah ponovno posadimo drevesa, akumulirali in ne proizvedli toplogrednih plinov.
V vsakem primeru je potrebno tudi izpuste, povezane z gradnjo stavb, zajeti v izračun posameznega gospodinjstva. Če predpostavimo, da je življenjska doba hiše 100 let, so letni izpusti toplogrednih plinov štiričlanskega gospodinjstva, ki živi v 150 m2 veliki hiši, 250 kg na osebo.
 |
| Slika 2: Energijski razredi stavb. |
Krajše tuširanje lahko pomembno vpliva na zmanjšanje našega negativnega vpliva na okolje
Drugi največji porabnik energije v gospodinjstvih je ogrevanje sanitarne vode (14,8 % ). Z zmanjševanjem uporabe tople vode, predvsem s krajšimi tuširanji, smo lahko okolju bolj prijazni. Za 6-minutno tuširanje porabimo približno 50 litrov vode (8). Da to količino vode ogrejemo s 15° C na 50° C, potrebujemo 2,26 kWh energije. Če upoštevamo evropsko povprečje izpustov toplogrednih plinov za 1 kWh električne energije (567 g) (6), smo s 5-minutnim tuširanjem prispevali malo več kot 1 kg toplogrednih plinov. To je primerljivo s prevoženimi 10 km z malim C1. Trenutno količino izpustov CO2 za posamezne države lahko preverimo tudi na povezavi Electricitymap (7).
Če se v štiričlanski družini vsakodnevno tuširajo vsi člani in za tuširanje porabijo 5 minut, se letno samo za tuširanje proizvede več kot 1,2 tone toplogrednih izpustov. Dolžina tuširanja torej lahko precej poveča ali zmanjša izpuste toplogrednih plinov posameznega gospodinjstva.
Precej lahko privarčujemo, če za ogrevanje sanitarne vode uporabljamo toplotno črpalko, ki ima pri temperaturi 50° C približno dvakratni izkoristek. V tem primeru za ogrevanje vode samo za tuširanje v gospodinjstvu ustvarimo 500 kg izpustov toplogrednih plinov. Izpusti so lahko manjši ali večji tudi glede na energetsko mešanico, iz katere pridobivamo električno energijo.
Oblačila raje sušimo na zraku, pomivalec pa lahko obdržimo
Uporaba električnih naprav in svetil (14,4 %) je tretji največji porabnik energije v gospodinjstvih. Med električnimi napravami je daleč najbolj potraten sušilec. Za 2-urno sušenje s povprečnim 3 kw sušilcem, bi porabili 6 kWh električne energije. Ob povprečni EU električni mešanici bi proizvedli 3,4 kg izpustov toplogrednih plinov. Če bi sušili 3-krat tedensko, bi samo s sušenjem perila proizvedli 0,5 t izpustov toplogrednih plinov letno. Sušenje na soncu je torej veliko cenejše in tudi okolju neprimerljivo prijaznejše kot sušenje v sušilcu.
Čeprav se morda sliši presenetljivo, so polni novejši pomivalni stroji lahko učinkovitejši kot ročno pomivanje posode. Pomivalni stroj z oznako Energy star porabi le 11 litrov vode na posamezni cikel. Če bi enako količino posode pomivali na roko, bi porabili veliko več vode in s tem tudi energije. Z učinkovitimi in polnimi pomivalnimi stroji lahko v gospodinjstvih celo privarčujemo pri energiji in porabi vode (9).
Večji porabnik energije so tudi svetila. Gospodinjstva lahko na tem področju največ privarčujejo, če zamenjajo klasična svetila z učinkovitimi led svetili in svetilke redno ugašajo.
Viri:
(1) https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/DDN-20190620-1
(3)https://www.worldgbc.org/sites/default/files/UNEP%20188_GABC_en%20%28web%29.pdf
(4) http://energetskaizkaznica.si/
(5)https://www.worldgbc.org/sites/default/files/UNEP%20188_GABC_en%20%28web%29.pdf
(7) https://www.electricitymap.org/
(8) https://www.onaverage.co.uk/consumption-averages/average-water-usage
(9) https://sites.psu.edu/math033fa17/2017/10/10/dishwasher-v-s-hand-washing/