Steklo, papir, embalaža, bioodpadki, nevarni odpadki.  Odpadke ustvarjamo povsod in čisto vsak dan. Zmanjšajmo količino nekoristnih odpadkov, pravilno in natančno ločujmo in izboljšajmo stopnjo reciklaže.

Skrbno ravnanje z odpadki je eden večjih izzivov pri varovanju okolja. Odpadki so skupaj s toplogrednimi plini temna plat potrošniške družbe, v kateri živimo. Veliko poceni dobrin s kratkim rokom uporabe in privlačna embalaža za enkratno uporabo so del našega vsakdana. Pri zadovoljevanju svojih nakupovalnih potreb in želja redko pomislimo na posledice nekontrolirane potrošnje (kupi-zavrzi), prekomerne uporabe embalaže in drugih vsakdanjih izdelkov, ki po uporabi hitro postanejo odpadek. Skrbno ločevanje je najmanj, kar lahko naredimo, da ublažimo tudi to področje negativnih vplivov našega življenja na okolje.

Najprej zmanjšati in potem še ločevati 

Kljub ozaveščanju in ločevanju je najbolj zaskrbljujoč podatek, da se količina odpadkov iz leta v leto povečuje. Če smo leta 2011 pridelali okoli 350 kg odpadkov na prebivalca, smo jih leta 2018 le nekaj manj kot 500 kg na prebivalca. (1) Povprečen Evropejec je v letu 2018 proizvedel 475 kg.

Najvišjo prioriteto na področju ravnanja z odpadki ima preprečevanje njihovega nastajanja. Količino odpadkov lahko zmanjšamo tako, da se poskušamo izogniti odvečni embalaži za enkratno uporabo, da kupujemo lokalno pridelano hrano na tržnici, da kupujemo čim več mlečnih izdelkov in pijače v povratnih steklenicah in kozarcih. Količino odpadkov lahko zmanjšamo tudi s kupovanjem bolj kakovostnih  in vzdržljivih dobrin. Uporabnih tekstilnih izdelkov nam ni potrebno zavreči, ampak jih lahko zamenjamo ali podarimo. Ker so včasih tudi rabljene stvari lepe in uporabne, lahko določene izdelke kupimo v trgovinah z rabljenimi stvarmi.

Slika 1: Hierarhija ravnanja z odpadki (2). 

Na tem področju je zelo pomembna tudi organiziranost lokalnih skupnosti, ki lahko veliko pripomore k zmanjšanju odpadkov. Kot primer dobre prakse v Sloveniji navajamo občino Vrhnika. Na Vrhniki imajo trgovino DEPO, ki deluje v okviru Komunalnega podjetja Vrhnika in ponuja rabljene uporabne  izdelke, ki jih občani in občanke podarijo trgovini in s tem zmanjšujejo količino odpadkov. Med rabljenimi izdelki lahko najdemo knjige, porcelan, kolesa, oblačila in druge izdelke, ki bi sicer končali med odpadki. Skupina prostovoljk vsako leto prireja izmenjevalnice oblačil in izdelkov za dom. Trikrat tedensko je mogoče nakupovati lokalno hrano na tržnici.  V središču Vrhnike je prepovedana uporaba malih plastičnih vrečk.  Mleko in ekološka čistila je mogoče v prineseno embalažo natočiti na mlekomatu in na točilni postaji.  Po mestu je več pitnikov. Za okolju prijazno potezo pa se je odločil tudi vrtec na Vrhniki, kjer so prvi v Sloveniji začeli z uporabo pralnih plenic.

Pomen skrbnega ločevanja in stopnja recikliranja odpadkov

V skladu s podatki statističnega urada spada Slovenija med države, ki zberejo največ ločenih odpadkov. V letu 2018 smo jih tako ločeno zbrali že 72 %. Količina ločeno zbranih odpadkov zmanjšuje količino mešanih odpadkov, ki končajo na deponijah. Če je še leta 2011 vsak Slovenec na deponijah odložil kar 200 kg odpadkov letno, jih danes tam konča le še 28 kg na prebivalca (slika 2) (3).  

Slika 2: Nastali, ločeno zbrani in odloženi komunalni odpadki, Slovenija. 

Vestno ločevanje odpadkov je pomembno zato, ker mešanih odpadkov ne moremo oz. jih težko recikliramo. Za uspešno recikliranje odpadkov je namreč nujna po frakcijah ločena in čista surovina. Večina embalaže, ki jo prinesemo iz trgovin, sodi v zabojnike za embalažo, papir ali steklo. Zaradi slabega ločevanja pa pristanejo papir, kovinska embalaža, steklo, plastična in tetrapak embalaža med mešanimi odpadki. Mešane odpadke je zato potrebno mehansko ločevati. Ta proces je drag in hkrati neučinkovit. Le okoli 5 % odpadkov je mogoče na ta način izločiti (predvsem gre za kovino) in reciklirati,  ostalo gre v sežig ali na deponijo (5 %), saj so surovine preveč uničene za nadaljnjo predelavo. S tem po nepotrebnem trošimo naravne vire, energijo in povzročamo onesnaženje zaradi izpustov plinov, ki nastanejo v sežigalnicah ali cementarnah, kjer se večinoma izvaja sežig odpadkov.  

Slovenijo se pogosto omenja tudi kot eno od držav, kjer se reciklira največ odpadkov v Evropi. Povprečno se v EU  reciklira okoli 47 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov (4). V Sloveniji pa naj bi jih leta 2018 reciklirali kar 59 odstotkov. Pred nami je po podatkih statističnega urada le Nemčija s skoraj 68 odstotki (5). Čeprav so ti podatki zelo spodbudni, so nekatere neodvisne študije, ki so preverjale stanje na terenu in v podjetjih, kjer se odpadke reciklira, pokazale precej nižji odstotek dejanske reciklaže (6, 7). Odstotek naj bi bil nižji predvsem zaradi nizke stopnje recikliranja odpadne embalaže iz gospodinjstev, ki se jo po nekaterih podatkih reciklira le v 25 % (6, 9, 10,11). Največje težave  povzroča reciklaža plastike. Problematika plastike bo obširneje predstavljena v zavihku plastika. Plastični embalaži se lahko izognemo tudi tako, da kupujemo embalažo v materialih, ki jih je mogoče veliko bolje reciklirati.

Skrbno ločevanje je prijazno do okolja

S skrbnim ločevanjem in zmanjševanjem mešanih komunalnih odpadkov lahko vsako gospodinjstvo varuje naše okolje. Z zmanjševanjem količine odpadkov in reciklažo prispevamo tudi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Iz spodnje tabele je razvidno, za koliko lahko z reciklažo zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.  

Z reciklažo lahko veliko prihranimo (12,13)

Surovina

Prihranek

1 kg plastične embalaže

1,5 kg CO2 emisij, energijo, 2 kg nafte.

1 kg steklene embalaže

300 g CO2 emisij, 1/3 energije potrebne za izdelavo steklenic iz rude.

1 kg papirne embalaže

900 g CO2 emisij, emisijo metana, ki nastaja, če papir gnije na odlagališču, 40 litrov čiste vode, 1/5 drevesa.

1 kg pločevinste embalaže

9 kg CO2, recikliranje pločevink privarčuje 95 % energije, potrebne za predelavo aluminijeve rude.

 

(1) https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8419

(2) https://www.gov.si/teme/ravnanje-z-odpadki/

(3)  https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/13/70

(4)https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20180328STO00751/ravnanje-z-odpadki-v-eu-dejstva-in-stevilke

(5) https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8477

(6) https://oe.finance.si/8937850/Ucinkovito-loceno-zbiranje-odpadkov-Iluzija

(7) https://podcrto.si/kako-slovenija-napihuje-statistike-o-ucinkovitosti-ravnanja-z-odpadki/ 

(8) https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/waste-recycling-1/assessment-1

(9)https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20181212STO21610/plasticni-odpadki-in-reciklaza-v-eu-dejstva-in-stevilke

(10) https://ebm.si/r/PNV_raziskava.pdf stran 31, 36

(11)https://ebm.si/r/PNV_raziskava.pdf stran 40

(12) https://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/prirocnik_krlocuj_www.pdf

(13) https://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/prirocnik_krlocuj_www.pdf