Odgovorna potovanja, racionalna mobilnost, sprememba prehranskih navad, nizka poraba energije v naših domovih, skrbno ločevanje odpadkov, zmanjšanje količine odpadkov, ponovna uporaba, trajnostna moda in pametna potovanja.

Največ bomo za okolje in svetlejšo prihodnost našega planeta storili, če bomo začeli spreminjati svoje vsakodnevne dejavnosti, ki niso trajnostne, in jih nadomestili z bolj vzdržnim, okolju in ljudem prijaznim življenjskim slogom.

Izpostavimo lahko dve glavni področji, na katerih je potrebno bistveno spremeniti svoj način življenja, da bomo lahko ohranili naravo in se uspešno soočili s podnebnimi spremembami. To sta področji izpustov toplogrednih plinov in ravnanja z odpadki. Izpusti toplogrednih plinov veljajo za glavnega krivca za segrevanje ozračja in vedno večje klimatske spremembe. Z odpadki pa močno obremenjujemo okolje, uničujemo naravne ekosisteme, povzročamo izumiranje živalskih vrst, zmanjšujemo biološko raznovrstnost planeta in s tem kakovost življenja, predvsem pa močno vplivamo na zdravje rastlin, živali in ljudi. Proizvodnja odpadkov je tesno povezana s potrošniškim načinom življenja, s tem pa posredno tudi z izpusti toplogrednih plinov. Manj odpadkov lahko pomeni manj izpustov, ki spreminjajo naše podnebje.

Vloga gospodinjstev pri proizvodnji toplogrednih plinov in odpadkov

Znanstvene raziskave so pokazale, da so prav gospodinjstva tista, ki lahko največ prispevajo k omejevanju izpustov toplogrednih plinov in zmanjšanju količine odpadkov. Po ugotovitvah mednarodne raziskave gospodinjstva namreč prispevajo kar 72 % vseh toplogrednih plinov. (1) V raziskavi, ki so jo izvedli v Franciji, Nemčiji, Švedski in na Norveškem, so ugotovili, da so glavna področja, ki močno vplivajo na izpuste toplogrednih plinov, naslednja: mobilnost 34 % (vključuje javni prevoz, letalske prevoze ter prevoze z avtomobili), prehrana 30 % (predvsem zaradi mesnega jedilnika in mlečnih izdelkov), energijska poraba domovanja je predstavljala 21 %, približno 60 % teh izpustov je povezanih z ogrevanjem in hlajenjem. Vidne rezultate pri  izpustih toplogrednih plinov posameznega gospodinjstva je mogoče doseči  že z zavedanjem okoljske cene posameznih aktivnosti in z manjšimi spremembami naših navad.

Slika 1: Delež izpustov toplogrednih plinov v gospodinjstvih po področjih.

Odpadki so drugo področje, na katerem gospodinjstva zelo  močno vplivajo na okolje. Ker večino odpadkov predstavljajo predvsem različne oblike embalaže za enkratno uporabo, odpadki povzročajo neizmerno izgubo virov v obliki materialov in energije. V Evropi smo v letu 2016 proizvedli 480 kg odpadkov na prebivalca (2). Količina odpadkov se je rahlo zmanjšala glede na leto 2002, ko jih je vsak prebivalec EU proizvedel 527 kg. Čeprav v Evropi že zelo dolgo ločujemo, ločevanje ni zelo učinkovito. Mešane embalaže, ki predstavlja približno 60 % vseh odpadkov gospodinjstev, recikliramo le 25 %, v njej pa je še vedno 30 % neuporabnih smeti. Posledica slabega ločevanje in prekomerne proizvodnje odpadkov je odlaganje odpadkov na deponije ali sežiganje v sežigalnicah, ki ne dosegajo nujno zahtevanih ekoloških standardov. Okolja pa ne obremenjujemo samo z embalažo, ampak tudi z izpusti kemikalij (predvsem čistil), odpadnega olja, mikrovlaken iz sintetičnih oblačil in drugih neprimernih snovi preko kanalizacije v reke in morja.

Spreminjanje življenjskih navad je lahko zabaven proces

Žal nihče ne more rešiti Modrega planeta namesto nas. Spreminjanje naših življenjskih navad je zato eden poglavitnih načinov, s katerim lahko omejimo svoj vpliv na okolje (3). Spreminjanje življenjskih navad lahko vzamemo tudi kot izziv, zabaven proces, v katerem začnemo živeti bolj ozaveščeno in aktivno življenje. Spreminjanje navad je dolgotrajen proces, za katerega je potrebna dobra in trdna volja, pospremljena s pozitivnim vzdušjem, kjer podpiramo drug drugega. V tem procesu nas ne zanimajo zmagovalci in najboljši, zanima nas predvsem, koliko ljudi je pripravljenih sodelovati.

Mogoče bomo tak pozitiven pristop najbolje razumeli, če naredim analogijo s tekom. Tisti,  ki se nikoli ne ukvarja s tekom, ne more kar prvič preteči maratona oziroma to naredi z resnimi posledicami. Maraton zahteva skrben in načrtovan vadbeni proces. Redki rekreativni tekači imajo cilj, da bi pretekli maraton. Pri reševanju okoljske problematike dolžina teka in tudi rezultat na koncu teka nista tako zelo pomembna. Pomembno je, da se v tek vključimo vsi, ki sploh še nikoli nismo tekli. Pri tem pa ni pomembno, ali tečemo na 2, na 5, na 10, na 21 ali 42 kilometrov. Pomembno je, da vsi tečemo, da se družimo in da se pri tem dobro počutimo in sledimo skupnim ciljem.

Viri:

(1) https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/S2214629618310314?token=8FA3ACC2DF55218EC5906F024DE069A1D901BF87AA4EDC0B949547F97EEB1E29B705503BAE28E6F9B94AA83A823497D1

(2) https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/DDN-20180123-1

(3) http://hope-project.net/

video:edition.cnn.com/videos/world/2019/11/08/save-planet-reduce-carbon-emissions-call-to-earth-lon-orig-c2e.cnn