Enostavni predlogi:

  • Preverimo v kateri energijski razred se uvršča naš dom, ali ocenimo letno porabo energije, ki jo porabimo za ogrevanje. 
  • Letno za ogrevanje porabimo manj kot 3000 kwh na oseb, ali 300 l kurilnega olja. Poglejte tabelo energijske vrednoti različnih energentov.  Tabela. 
  • Izmerimo povprečni čas tuširanja in količino vode, ki jo porabimo.
  • Preverimo koliko elektrike povprečno porabimo na mesec. 
  • Porabo energije za ogrevanje bivališča in sanitarne vode zmanjšamo za 10  do 20 %. 
  • Oblačila navadno sušimo na zraku.
  • Sušilni stroj uporabljamo največ enkrat na teden.
  • Zamenjamo stara svetila na žarilno nitko z novejšimi svetili.
  • Pri izplakovanju straniščne školjke uporabljamo le toliko vode, kot je potrebno
  • Poleti – ponoči hladimo bivalne prostore (odprimo okna), podnevi – zapremo okna in vrata, da preprečimo vstop toplega zraka
  • Porabo energije za ogrevanje bivališča in sanitarne vode zmanjšamo za 10  do 20 %.

Naprednejši predlogi:

  • Živimo v bolj učinkovitem stanovanju, za ogrevanje porabimo manj kot 2000 Kwh ali 200 l kurilnega olja. 
  • Temperaturo v stanovanju ohranjamo med 20 in 22 C.  
  • Preverimo koliko CO2 se izpusti v ozračje za proizvodnjo 1 Kwh električne mešanice, na katero smo priključeni. 
  • Trajanje tuširanja omejimo na 5 minut. 
  • Uporabljamo led svetila.
  • Uporabljamo eko program pri stroju za pomivanje posode in pralnem stroju.
  • Ponoči povsem izklopimo elektronske naprave, uporabljamo podaljšek s stikalom za izklop elektrike.
  • Porabo energije za ogrevanje bivališča in sanitarne vode je vsaj za 50 % do 60 % nižja od evropskega povprečja. 
  • Živimo v  pasivnem ali nizkoenergetskem ali plusenergetskem domovanju, za  ogrevanje porabimo manj kot 1000 Kwh ali 100 l kurilnega olja na osebo letno.
  • Temperaturo v stanovanju ohranjamo na 20 C.  
  • Sušilca ne uporabljamo.
  • Investiramo v obnovljive vire energije. 
  • Poskušamo biti čim bolj energetsko samozadostni.
  • Porabo energije za ogrevanje bivališča in sanitarne vode je vsaj za 80 % do 90 % nižja od evropskega povprečja.