Dr. Jernej Sever

Čas je, da ljudje začnemo ustvarjati novo zgodbo

Nekaj deset tisoč let nazaj smo bili ljudje še vedno neopazna žival, ki je živela nekje v Afriki. Homo sapiens si je prostor delil z drugimi človečnjaki. Skupaj z drugimi živimi bitji smo živeli v naravnem okolju in v njem poskušali preživeti po najboljših močeh. Čeprav so homo sapiensu možgani omogočali kompleksno abstraktno razmišljanje, so se večje spremembe začele dogajati šele s kognitivno revolucijo, ki se je začela pred približno deset tisoč leti. Pri tej revoluciji ni šlo za nenaden preskok na nivoju povišanja kognitivnih sposobnosti naših možganov. Glavna sprememba je bila v tem, da smo začeli verjeti v zgodbe, pravila, ideale in ideologije. Zgodbe, miti in zakoni so omogočili, da se organizira skoraj neomejeno število ljudi. Naših življenj niso več usmerjali samo biološki in čustveni mehanizmi, ki smo jih razvili skozi evolucijo, ampak predvsem zgodbe, v katere smo verjeli. Zgodbe so oblikovale religije, filozofije, ekonomske in gospodarske sisteme, države in imperije. V zgodbah smo izpolnjevali svoje želje, bili srečni ali nesrečni, uspešni ali neuspešni.

Z večanjem števila prebivalstva, boljšo organizacijo in novimi tehnologijami, je postajal negativen vpliv človeka na okolje vedno večji. Z industrijsko revolucijo, razvojem modernega kapitalističnega in ekonomskega sistema ter ideologije o potrebi po nenehni rasti, je človeštvo postalo gonilo najhitrejših klimatskih sprememb v vsej zgodovini Zemlje. V zameno za bolj ugodno življenje in kopičenje mnogih nepotrebnih dobrin smo začeli izgubljati kvaliteto in raznovrstnost našega okolja. Klimatske spremembe in onesnaževanje okolja pa ne uničujejo več le našega planeta, ampak vedno bolj ogrožajo tudi naša življenja.

To se ne dogaja zato, ker si vsi želimo in mogoče tudi zaslužimo udobno in varno življenje, ampak predvsem zato, ker živimo in verjamemo v zgodbe, ki niso primerne in vzdržne za vzpostavljanje socialno pravičnega in okolju prijaznega sveta. Spremembe so možne in so lahko pravočasne, vendar le, če smo pripravljeni oblikovati novo zgodbo in življenjski slog.

Zgodbe v resnici nikoli ne ustvarja politika ali religija. Zgodbo vedno ustvarja posameznik, ki vanjo verjame in za njo živi. Zakaj ne bi torej skupaj ustvarili nove zgodbe. Program Prijazni do okolja je primer modela, ki nam pomaga na igriv in sproščen način prepoznavati in spreminjati naše navade. Pridružite se nam. Sodelujte. Predlagajte nove aktivnosti. Skupaj začnimo z ogrevanjem, da bi na koncu lahko pretekli maraton. Vsak zase in vsi skupaj.

Maja Nagode

Iz varčnih in skromnih ljudi smo se prelevili v hiper potrošnike 

Živeti v čistem okolju je naša pravica, a tudi naša dolžnost. Pogosto se niti ne zavedamo, da okolju škodimo preko vsakdanjih opravil, kot je pranje perila, nakupovanje tropskega sadja, kupovanje oblačil ”hitre mode”, vožnja z avtomobilom, uporaba plastičnih vrečk in podobno. V zadnjih nekaj desetletjih smo se iz varčnih in skromnih ljudi spremenili v hiper potrošnike, ki si želijo vedno več materialnih dobrin za čim nižjo ceno. Takšno razmišljanje je privedlo do velikih okoljskih problemov, kot so odpadki, prekomerni izpusti toplogrednih plinov, onesnaženje pitne vode in rodovitne zemlje, izumiranje živali.

Če smo se potrošništva priučili, se moramo sedaj ponovno naučiti varčnosti in narediti par korakov stran od ponorelega potrošništva. Iz supermarketa moramo zaviti k lokalnemu kmetu po kvalitetno hrano. Če so včasih jedli meso le ob nedeljah, danes pa je na jedilniku vsak dan, moramo ukrepati in količine mesa na naših jedilnikih zmanjševati. Količina odpadkov vsako leto narašča, ta trend moramo ustaviti. Odleteti na drug konec sveta zaradi nakupovanja ali poležavanja ob hotelskem bazenu ni okolju prijazno, zato razmislimo o smislu takšnih potovanj.

Veliko je stvari, ki jih lahko naredimo za okolje, le začeti je treba. Le pogumno!