Prehrana  predstavlja kar 30 % toplogrednih plinov posameznega gospodinjstva (1). Kupujmo lokalno, bolj skrbno, zavrzimo manj hrane ter jejmo manj mesa in mlečnih izdelkov.

Pridelava in potrošnja hrane sta eden glavnih virov toplogrednih plinov in tudi onesnaževanja in obremenjevanja okolja (2). Posledice predvsem intenzivnega kmetijstva na okolje so zelo kompleksne. Kar 80 % vseh posekanih gozdnih površin  nastane zaradi pridobivanja novih kmetijskih površin (3). Zaradi vzgajanja monokultur intenzivno kmetijstvo uničuje koristne žuželke in rastline, onesnažuje vire pitne vode, poveča možnosti poplav in erozije, zmanjšuje genetsko raznovrstnost posameznih vrst in uničuje naravne ekosisteme. Po nekaterih podatkih se že 50 % kopenskih razpoložljivih površin uporablja za kmetijstvo (4), od tega 45 % za živinorejo (5).

Pridelava mesa, zavržena hrana in dolge dobavne poti

Gospodinjstva in posamezniki se lahko z velikim vplivom, ki ga ima sektor prehrane na podnebje, soočimo na treh glavnih področjih. Omejimo in zmanjšamo uporabo mesa in mesnih izdelkov ter drugih okolju neprijaznih živil, zavržemo manj hrane in kupujemo sezonska in lokalno pridelana živila. 

Okolju najbolj neprijazna kmetijska panoga je živinoreja (6), ki za krmo živali porabi vsaj polovico vseh pridelanih žit. S trenutno količino pridelane hrane bi namreč lahko nahranili kar od 12 do 15 milijard ljudi (7). To pomeni, da bi lahko ob trenutno skoraj 8 milijardah ljudi z zmanjšanjem količine mesa na jedilnikih na veliko večjih površinah ohranili naravne ekosisteme.

Zavržena hrana je naslednje področje, na katerem lahko zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.  Zavržemo namreč kar 30 % letno pridelane hrane. Več kot 95 % zavržene hrane konča na odlagališčih odpadkov, kjer prihaja do izločanja metana in drugih okolju škodljivih plinov (8). Ker FAO (Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo) ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva (9), lahko skrbno ravnanje in zmanjševanje količin zavržene hrane vsaj delno omeji negativne učinke kmetijske panoge na okolje.

Dolge dobavne poti so tretje področje, na katerega so gospodinjstva lahko pozorna. Kupovanje lokalnih živil ima pozitivne učinke tako na domačo ekonomijo kot na okolje. O izvoru prehrambnih izdelkov se redko sprašujemo, čeprav ima lahko prav izvor in način pridelave velik vpliv na izpuste toplogrednih plinov.  Z govedino, ki je bila zrejena v Argentini, proizvedemo 3-krat več toplogrednih plinov kot z govedino, vzgojeno na lokalnih pašnikih (10). Organizacija Greenpeace je leta 2006 objavila poročilo šestletne preiskave o brazilski proizvodnji soje. Poročilo opisuje 7 tisoč kilometrov dolgo pot od izsekavanja Amazonskega gozda do prodaje piščančjih medaljonov (Chicken McNugets) v evropskih restavracijah s hitro hrano (11,12).

Kakšen je okolju prijazen jedilnik –  manj mesno in bolj lokalno ?

V skladu z raziskavo Hope (13) predstavlja prehrana 30 % izpustov toplogrednih plinov posameznega gospodinjstva v razvitih evropskih državah, kar je takoj za mobilnostjo. Glavni viri izpustov toplogrednih plinov so rdeče meso in mlečni izdelki. V svetovnem merilu vsak človek poje v povprečju 41 kg mesa na leto. Podobno kot na drugih področjih se močno razlikuje potrošnja mesa v razvitih in razvijajočih se državah, nanjo pa lahko vpliva tudi religija in kulturne posebnosti. V Indiji se tako v povprečju poje letno 4 kg mesa na osebo, v ZDA pa kar 117 kg mesa (11). Raziskave so še pokazale, da bi prenehanje uživanja govejega mesa lahko bolj vplivalo na zmanjšanje toplogrednih plinov, kot če bi prenehali voziti avtomobile (11).

Pri izbiri svojega jedilnika se je zato dobro zavedati, da za eno porcijo govejega mesa, ki je bilo pridelano na osnovi intenzivnega kmetijstva, v ozračje izpustimo 15 kg toplogrednih plinov (slika 1) torej toliko, kot če bi se z malim C1 prepeljali 150 km. Lokalno pridelano meso ima lahko precej manjši vpliv na okolje. Z vzrejo govedine v Južni Ameriki se proizvede 3-krat več toplogrednih plinov kot z vzrejo v Evropi. Če se mesni hrani težko popolnoma odrečemo, še vedno lahko precej zmanjšamo ogljični odtis gospodinjstva tako, da kupujem lokalno pridelano, bolj ekološko hrano in izbiramo vrste mesa, recimo svinjino in perutnino, ki imata manjši negativen vpliv na okolje.

Slika 1: Ogljični odtis posameznih živil glede na način proizvodnje

Na lestvici okolju neprijaznih živil pa so tudi nekateri drugi, nemesni prehrambni izdelki. Čokolada, ki so jo pridelali na področjih izsekanega pragozda, v ozračje izpusti več toplogrednih plinov kot na ekološke načine vzgojeno goveje meso (slika 1). Proizvodnja čokolade je lahko vprašljiva tudi z vidika uporabe otroškega dela. Avokado in palmovo olje sta prav tako živili, ki se jima je smiselno izogniti, če želimo biti okolju prijazni. Če gospodinjstva nakupe omenjenih živil zmanjšajo in kupujejo le živila, ki imajo ustrezne certifikate (Utz, fare trade), lahko veliko prispevajo k ohranjanju okolja (14, 15).

Načrtujmo obroke in zavrzimo manj hrane

Police s hrano v supermarketih so polne, prav tako naši nakupovalni vozički. Zaradi izobilja in cenovne dostopnosti s hrano ne ravnamo več spoštljivo in jo brez slabe vesti zavržemo. Velika količina odvržene hrane je postala globalen problem. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da skupno na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo, oz. 1,3 milijarde ton. Med štirimi glavnimi viri odpadne hrane (maloprodaja in veleprodaja, gostinske storitve, predelava ter gospodinjstva) prav iz gospodinjstev izhaja 42 %  vse odpadne hrane na svetu, kar v povprečju znaša 76 kg na prebivalca (16), od tega je približno 30 kg hrane uporabnih, ostalo  pa so neužitni deli. S skrbnejšo uporabo hrane bi torej gospodinjstva precej pripomogla k zmanjšanju toplogrednih plinov.

Slika 2: Odpadna hrana, kje nastaja in kje konča (17).

Gospodinjstva lahko največ naredijo, če skrbno načrtujejo jedilnike in nakupijo samo tisto hrano, ki jo nameravajo pojesti. Člani so pozorni na to, da pojedo manj mesa, predvsem govedine. Kupujejo lokalno vzgojeno meso in govedino zamenjujejo z vrstami mesa, ki manj obremenjujejo okolje. Skrbneje lahko ravnamo tudi z odvrženo hrano. Večina ljudi misli, da zavržena hrana, ki se kompostira doma ali v kompostarni, ni problematična. Če zavržemo plesniv sir, s tem zavržemo tudi krmo za žival, vodo, kmetovo delo, transport.

Viri:

(1) https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214629618310314

(2) https://na.unep.net/geas/archive/pdfs/GEAS_Oct2012_meatproduction.pdf

(3) https://news.mongabay.com/2012/09/agriculture-causes-80-of-tropical-deforestation/

(4) https://ourworldindata.org/land-use

(5) https://cgspace.cgiar.org/bitstream/handle/10568/10601/IssueBrief3.pdf?sequence=6

(6) http://www.fao.org/3/a-i6345e.pdf

(7) http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_golja-teo.pdf (stran 20, 35)

(8) https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=117407&lang=slv

(9) http://www.fao.org/3/a-i2697e.pdf

(10) https://www.bbc.com/news/science-environment-46459714

(11) http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_golja-teo.pdf

(12) https://www.greenpeace.org/usa/wp-content/uploads/legacy/Global/usa/report/2010/2/eating-up-the-amazon.pdf?81457d

(13) https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214629618310314

(14) http://focus.si/wp-content/uploads/2016/03/Povzetek-poro%C4%8Dila-Grenko-sladka-cokolada-oblikovano-final-web-1.pdf

(15) https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2017/01/Sadje-naj-bo-pravicno-ld.pdf

(16) https://ec.europa.eu/environment/eussd/pdf/bio_foodwaste_report.pdf

(17) https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7