English
Globalni turizem prispeva 1/10 emisij toplogrednih plinov. Raziskujmo lokalno in premislimo, kakšna doživetja želimo. Izbirajmo raje smiselna in ne zgolj poceni čezoceanska potovanja.
Raziskovalni nagon je v naravi eden od osnovnih nagonov. Živalim omogoča, da spoznajo novo okolje, se nanj prilagodijo. Spoznajo nevarnosti in najdejo hrano. Raziskovanje in selitve v nove dežele so ljudem omogočile, da so razvili in razširili svojo civilizacijo. S potovanji spoznavamo drugačne kulture in načine življenja ter na ta način preko izkušnje širimo svojo zavest. Potreba po raziskovanju in želja po pustolovščini je nekako ukoreninjena v naše možgane in je najbrž tudi ena gonilnih sil hitrega razvoja turizma.
Kar je bilo še nekaj desetletij nazaj dostopno samo pustolovcem, avanturistom ali precej premožnim ljudem, je danes postalo dostopno celotnemu srednjemu razredu razvitega sveta. Turistični sektor se je začel razvijati z veliko hitrostjo in se še vedno razvija. Vsako leto naj bi zrasel za 4 %, trenutno pa na osnovi dejavnosti, ki so povezane s turizmom, nastane 8 % vseh izpustov toplogrednih plinov (1). Turizem povzroča izpuste toplogrednih plinov s prevozi, storitvami, nočitvami in hrano.
Letalski in ladijski prevozi
Čeprav v razvitih državah prevladuje domači turizem, so z vidika izpustov toplogrednih plinov posameznega gospodinjstva najbolj potratne kratke čezoceanske počitnice in križarjenje, kjer je večji del izpustov povezan z mobilnostjo. Z letalskim prevozom na drugo celino bo 4-članska družina proizvedla toliko izpustov, kot se jih porabi za izdelavo novega avtomobil. Zanemariti pa ne smemo tudi spanja v hotelih. Hoteli v povprečju proizvedejo med 5 in 15 ton toplogrednih izpustov na sobo letno, oziroma 13 do 40 kg na nočitev.
Križarjenja so tako kot druge oblike obiskovanja eksotičnih destinacij postala dostopna širši populaciji. V letu 2018 se je križarjenja udeležilo že 27 milijonov ljudi. Gre za sektor, ki vsako leto zraste za 6 %, zavedati pa se je potrebno, da križarke veljajo za enega največjih onesnaževalcev okolja. Križarke proizvedejo okoli 400 g CO2 na potnika (2) za prevoženi kilometer, kar je približno dvakrat več kot letalo. Njihov negativen vpliv na okolje pa ni omejen samo na izpuste toplogrednih plinov. Križarke veljajo za največjega onesnaževalca z dušikovimi in žveplovimi oksidi, ki so lahko zdravju škodljivi. Samo največja družba za križarjenja na svetu Carnivor Corporation tako proizvede 10-krat več dušikovih in žveplovih oksidov kot vsi avtomobili v EU (3).
Ni se treba odreči potovanjem – lahko pa potujemo bolj pametno
To ne pomeni, da se je potrebno potovanjem odreči. Kratke počitnice v eksotičnih krajih si pogosto izbiramo samo zato, ker so postale poceni in ker imamo občutek, da bi morali te kraje videti zaradi posebnih in nepozabnih doživetij. Žal nas z vidika varovanja okolja taka potovanja kar precej stanejo. Pogosto se tudi zgodi, da eksotični kraji s fotografij niso več tako zelo eksotični, ko jih vidimo v živo. Znane atrakcije so natrpane s turisti. Narava je redko kje neokrnjena. Turizem nam, podobno kot hitra moda, ponuja instant in poceni doživetja, ki si jih lahko privošči vsako leto več ljudi. Z enostavno dostopnostjo oddaljenih in še pred nekaj leti nedostopnih krajev v turizmu in potovanjih skoraj ni več prostora za pustolovščine. Počitnice v oddaljenih eksotičnih krajih se zato ne razlikujejo tako zelo od počitnic na Hrvaškem.
Odgovorna popotovanja
Ker je turistični in popotniški sektor precejšnja obremenitev za okolje (4), je priporočljivo počitnice in doživetja načrtovati bolj smiselno. Izbiramo lahko okolju prijaznejše načine potovanj. Izbiramo okolju prijazna prenočišča, kampiramo, izbiramo manjše hotele, ki so navadno bolj učinkoviti kot veliki. Kupujemo lokalno hrano in lokalne izdelke, s čimer spodbujamo lokalno proizvodnjo in zmanjšujemo dolge dobavne verige. Potujemo z vlakom. Lepe kraje raziskujemo s kolesom ali peš. Tudi potovanje s štirimi potniki je lahko za okolje dokaj prijazno.
S počitnicami v krogu 600 km oddaljenosti od svojega bivališča ne bomo zelo obremenili okolja. Če spimo v šotoru in se na počitnice odpeljemo z avtomobilom ter skupaj prevozimo 1.200 km, bomo med 14-dnevnimi počitnicami štiričlanske družine proizvedli 200 kg toplogrednih plinov zaradi prevoza in približno 70 kg (5, 6) za bivanje v kampih, torej skupaj 270 kg. Če na podobne počitnice letimo na Tajsko in tam spimo v hotelu srednjega razreda v družinskih sobah, bomo skupaj proizvedli 13 ton izpustov, večino seveda zaradi letalskega prevoza.
V primerjavi s počitnicami, ki vključujejo letalske prevoze, je tudi klasično družinsko potovanje z avtomobilom lahko dobra izbira. Z enomesečno pustolovščino z avtomobilom na Nordkapp lahko gospodinjstvo ob varčevanju na ostalih področjih ostane v zastavljenih mejah izpustov toplogrednih plinov. V tem primeru bi prevozili okoli 10.000 km, pretežno spali v šotoru ali manjših kočah in bi s prevozom in prenočišči skupaj proizvedli 2 toni izpustov, kar je pri štiričlanski družini 500 kg na osebo.
Viri:
(1) https://www.nature.com/articles/s41558-018-0141-x
(2) https://www.telegraph.co.uk/travel/739287/Flying-three-times-greener-than-cruising.html
(4) http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/WEBx0142xPA-ClimateChangeandTourismGlobalChallenges.pdf, pp.. 37, 134.
(5) https://www.eingutertag.org/en/my-day.html
(6) https://www.fibl.org/de/standorte/oesterreich/schwerpunkte-at/klimaschutz/klimaschutz-projekte/co2-fussabdruck.html
Drugi uporabni viri:
https://www.carbonfootprint.com/holiday_footprint.html
https://co2.myclimate.org/en/flight_calculators/new